Zgodovina in kultura
Kratek pregled zgodovine območja spodnjega dela reke Drave in Mure ter srednjega dela Donave
Na območjih ob spodnjem delu reke Drave in Mure ter srednjem delu Donave so se več stoletij križale evropske, regionalne in lokalne poti, kar je povzročalo preplet kompatibilnih in raznolikih kultur številnih ljudstev. Vzdolžne povezave z južno dolino Drave, ki je že v starodavnih časih povezovala zahod z vzhodom (in obratno), kot tudi prečne poti od severa proti jugu, so bile zelo pomembne za zgodovinski razvoj in za oblikovanje lokalne mreže naselij. Na teh poteh so bila ustvarjena prva trajna srednjeveška naselja. Zdi se, da je v stabilnih časih večina naselij bila osredotočena na nekoliko višjem predelu, v nestabilnih časih pa so se naselja preselila na neprehodna in močvirnata območja bližje rekam.
Prvi narodi, ki so živeli ob spodnjih delih reke Drave in Mure ter srednjem delu Donave, so bili Sereti, Serapili, Jasi, Andizeti in Amantini. Nekateri raziskovalci menijo, da so potomci prebivalcev pozne bronaste dobe, ki je trajala od 13. stoletja p.n.š. do konca 8. stoletja p.n.š. Na začetku 3. stoletja p.n.š. so se na to območje naselili Kelti, živeli so skupaj z domorodci. Kasneje so se jim pridružili Skiti, katerih sledovi so bili najdeni južno od reke Drave, blizu Jalžabeta.
Na začetku so območja okrog spodnjega dela reke Drave in Mure ter srednjega dela Donave bila interesno področje samo za Rim, v 1. stoletju pa je sledila vojaška okupacija. Glavna skrb Rimljanov je bila kako zgraditi cestno omrežje v na novo odkriti provinci Panonije, da bi lahko lažje nadzirali osvojena plemena.
Na severu in jugu so lokalne poti povezovale glavno Podravsko cesto s Ptuja prek Ludbrega do Osijeka. Leta 379 so se z dovoljenjem cesarja Gracijana na Rimsko območje Panonije naselile prve skupine barbarskih ljudstev, Gotov, Alanov in Hunov. Od takrat dalje je v Panoniji bilo veliko razdejanja in plenjenja, ceste pa so prestregli barbari s severa.
Poleg ostankov zgodnjih Avarcev, Slovanov in verjetno tudi Gepidov, ki so preživeli padec avarskega kanata, se je v Panonijo začelo priseljevati veliko število kolonistov z zahoda. Območja okrog spodnjega dela reke Drave in Mure ter srednjega dela Donave so postala neke vrste »kotel«, v katerem so prevladovali Slovani. Etnična slika se je za nekaj časa stabilizirala s prihodom Madžarov ob koncu 9. stoletja in vzpostavitvijo Madžarske.
Od druge polovice 16. stoletja in skozi celotno 17. stoletje so bili na teh območjih konflikti med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom. Življenje ljudi v predindustrijskem obdobju je bilo odvisno od naravnega okolja, kateremu je bila populacija izpostavljena. V 18. in 19. stoletju so se ljudje poskušali ubraniti pred vdorom rek v svoja naselja in na ceste, živino in plodno zemljo, in sicer tako, da so presekali meandre, gradili nasipe in izkopavali drenažne kanale. Ostaja vprašanje, do kolikšnega obsega so dela na regulaciji rek osrečila prebivalstvo, saj je njihovo življenje v predindustrijskem obdobju bilo močno odvisno od prednosti rek in tudi od škode, ki so jih povzročale. Regulacija rek na prvi pogled odpravi škodo, istočasno pa se prednosti in življenjski slog, ki jih omogoča za populacijo, ki so v popolni harmoniji z naravo, nepreklicno izgubi.
Po letih 1918 in 1919 so deli območja ob spodnjem delu reke Drave in Mure ter srednjem delu Donave postali del Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. Po razpadu Jugoslavije so neodvisne države Slovenija, Hrvaška in Srbija prevzele odgovornost za svoje dele reke Drave, Mure in Donave. Po letu 1976 je bila uvedena strožja zaščita narave, ko je na Hrvaškem bil vzpostavljen naravni park Kopački rit. Na Madžarskem so narodni park Donava-Drava ustanovili leta 1996. Z nedavno Unescovo razglasitvijo svetovnega biosfernega območja Mura-Drava-Donava so spodnji deli reke Drave in Mure ter srednjega dela Donave postali del največjega zaščitenega rečnega območja v Evropi.
Kultura
Kulturna dediščina na območju je dokaz živahne preteklosti z različnimi kulturnimi vplivi z vzhoda in zahoda. Prisotnost Osmanskega in Habsburškega imperija je vidna tudi v arhitekturi v veliko starih mestih v regiji.
Potomci Hrvatov, Madžarov, Srbov, pa tudi nekaterih Avstrijcev, Nemcev in Čehov so še vedno prisotni v naseljih hrvaške Baranje in srbske Vojvodine.